Časoris
Pritisk vrstnikov in kako se pogovoriti z otrokom. Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Kako govoriti o pritiskih vrstnikov

Ko se začne otrok leviti v najstnika, lahko opazimo, da v njegovem življenju dobivajo vse večjo vlogo vrstniki in želja po tem, da bi jim pripadal.

Včasih je težko sprejeti, da odrašča in da mu naše mnenje ni več (tako) pomembno. Takrat se lahko potolažimo, da je to del odraščanja in da bo to za otroka pomembna popotnica za življenje.

Razvojna naloga vsakega mladostnika je, da se osamosvoji, razvije svoje stališča in sistem vrednot ter identiteto. Pri tem so zelo pomembni tudi odnosi z vrstniki, s katerimi mladi spoznajo, kaj počnejo drugi, ter se naučijo predvidevati, kaj je sprejemljivo in pričakovano. V tem obdobju kognitivne spremembe mladim omogočajo, da se lahko vživijo v drugega. Mladi potrebujejo več intimnosti, hkrati pa so tudi sposobnejši vstopati v bližnje odnose z drugimi.

Odnosi, ki jih imajo mladi v tem obdobju, so lahko model za odnose, ki jih bodo imeli kot odrasli, tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. Vrstniške skupine mu pomagajo, da oblikuje svojo identiteto.

Zagotavljajo:

  • priložnost, da se oseba nauči, kako komunicirati z drugimi;
  • podporo pri oblikovanju identitete, interesov in različnih veščin;
  • avtonomijo brez nadzora odraslih ali staršev;
  • priložnost, da vidijo, kakšne strategije imajo drugi pri reševanju težav;
  • čustveno podporo;
  • izboljšanje samozavedanja in sprejemanja odločitev.

Mladi se povezujejo z vrstniki, ki imajo podobne težave ali se srečujejo s podobnimi situacijami, kot se sami, ker si želijo in od njih pričakujejo več sprejemanja kot od staršev. V vrstniških skupinah lahko eksperimentirajo z novim načinom oblačenja, zvrstjo glasbe ali načinom izražanja, pri tem pa pričakujejo več odobravanja in podpore, prav tako pa bolj zaupajo kritiki svojih vrstnikov.

Značilno je tudi, da mladi med iskanjem tega, kar jim je všeč, prehajajo med vrstniškimi skupinami. Kljub temu starši in odrasli vendarle ohranjajo vpliv, ki ga imajo na otroka, sploh če so predhodno uspeli vzpostaviti zaupen odnos.

Vrstniške skupine lahko za nekoga postanejo še bolj pomembne, če ta nima tesnih družinskih odnosov ali se doma počuti osamljenega in zavrnjenega. Zaradi potrebe po bližini in pripadnosti lahko postane manj izbirčen glede tega, kakšni skupini se priključi, to pa lahko prinaša tudi negativne posledice (vpletenost v kriminal ali druge manj zaželene oblike vedenja).

Kljub pozitivnim učinkom vrstniških skupin na mlado osebo se pogosteje omenja predvsem vrstniški pritisk in pasti, ki jih prinaša.

Pritisk vrstnikov in kako se pogovoriti z otrokom. Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Je vrstniški pritisk zmeraj negativen?

Običajno o vrstniškem pritisku govorimo v negativnem kontekstu, ni pa zmeraj tako. Vrstniški pritisk (kljub negativnemu pomenu besede »pritisk« v našem jeziku) je vpliv, ki ga imajo lahko vrstniki drug na drugega. To je lahko spodbujanje socialno zaželenih ali nezaželenih vedenj. Zaradi spodbud svoje vrstniške skupine se lahko mlada oseba začne bolj aktivno ukvarjati s športom ali se bolj truditi za šolski uspeh. Pomembno je, da takih pozitivnih učinkov vrstniških skupin ne spregledamo.

Lahko pa tak pritisk okrepi manj zaželena vedenja, kot sta uporaba alkohola in drog, različna tvegana vedenja in »špricanja« šole.

Mladi v tem obdobju iščejo svojo pot, hkrati pa si želijo socialno odobravanje in pripadnost skupini. Tudi z razvojnega vidika si želijo več stimulacij, novih izkušenj, in zato je verjetneje, da se odzovejo na take spodbude.

Če nas prime, da bi otroku prepovedali druženje z vrstniki, ki jih ne odobravamo, se za trenutek ustavimo in premislimo o tem, kakšen učinek bo naša prepoved imela nanj ali nanjo.

S prepovedjo lahko otroka odrinemo od sebe in omajamo odnos, ki ga imamo z njim. Bolj konstruktivno je, da smo mu v podporo in poskušamo otroka preusmeriti v bolj pozitivne aktivnosti ter vrstniške skupine.

Pritisk vrstnikov in kako se pogovoriti z otrokom. Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Kaj lahko storimo, če opazimo, da otrok ali mladostnik doživlja neželen vrstniški pritisk?

Če se nam zdi, da ima mladostnik občutek, da je edini, ki neke stvari še ni doživel ali poizkusil, in se čuti pod pritiskom, da to čim prej doživi (npr. spolnost, uživanje alkohola), lahko načnemo pogovor o razširjenosti nekega vedenja.

Njegov zorni kot poskusimo razširiti tako, da pozornost usmerimo z njegovega doživljanja na to, kakšno je dejansko stanje na tem področju.

Lahko si pomagamo s statistikami, da prikažemo, kako je v resnici s tem; lahko ga spodbudimo, naj razmisli, koga še pozna, ki prav tako še ni imel te izkušnje.

Vprašamo, ali se zdi verjetno, da vsi ostali nekaj počnejo, ali pa so morda tudi mnogi, ki tega še niso storili.

Lahko tudi vprašamo, ali si vsi mladi želijo to stvar ali pa imajo morda različne poglede na določeno vedenje.

Spodbujamo razmišljanje o različnih možnostih. Potrdimo, da je ok, če z nekaterimi stvarmi počakamo, in da se nikamor ne mudi.

Bodimo mladostniku v oporo in sprejmimo, da se naša vloga v njihovih življenjih spreminja. Vir: Pixabay

Nekaj idej, s katerimi lahko pomagamo otroku ali mladostniku

  • Pomagajmo mu razumeti razliko med vrstniškim pritiskom in vplivom. Spodbujamo razmislek glede tega, ali ga vrstniki poskušajo prepričati v neko vedenje, čeprav si tega ne želi, ali pa ga poskušajo motivirati za pozitivno vedenje oziroma za nekaj, kar bo koristno zanj ali druge.
  • Učimo ga, kako reči ne, in da je to dovoljeno. Ne je močna beseda, s katero imamo včasih težave tudi odrasli. Otroke moramo naučiti, kako naj se odločno postavijo zase in kako naj svojo moč konstruktivno izrazijo.
  • Skupaj vadimo, kako smo lahko spoštljivi tudi takrat, ko se z nekom ne strinjamo. Ko nekomu rečemo ne, je pomembno tudi, da to naredimo spoštljivo in da pri tem vsi ohranimo svoje pravice do tega, da smo varni, močni in svobodni. Vadimo, kako lahko otrok ali mladostnik nekomu pove, da spoštuje njegovo mnenje, vendar verjame nekaj drugega in si želi, da bi drugi spoštovali njegovo mnenje.
  • Poudarimo prednosti tega, da nismo takšni kot ostali. Lahko usmerimo pozornost osebe na znane osebnosti, ki odstopajo od množice in so kljub temu uspešne (npr. športniki, podjetniki, znanstveniki). Razložimo, kako je pomembno, da znamo sodelovati z drugimi, ni pa potrebno, da smo takšni kot vsi drugi.
  • Krepimo otrokovo samopodobo in njegove moči. Pomagajmo mu, da se bo počutil samozavestno in dobro v svoji koži. Usmerjajmo pozornost na veščine, ki jih ima, oziroma na stvari, v katerih je zares dober. Spodbujajmo ga, da sledi svojim prepričanjem, tudi če niso skladna s prepričanji vrstniške skupine. Usmerjajmo ga, da najde koga s podobnimi željami in interesi, kot jih ima sam.

Zapomnimo si!

Odrasli imamo na najstnike večji vpliv, kot se nam morda v določeni situaciji zdi.

Pomembno je, da ostanemo vpeti v njihova življenja, da smo jim v oporo in da sprejmemo to, da se naša vloga v njihovih življenjih spreminja.

Ohranjanje stika. Redni pogovori o tem, kaj se dogaja v njihovih življenjih in kakšne so njihove želje in interesi. Sporočanje, da smo na voljo, če nas potrebujejo. Vse to je pomembno tudi v puberteti.

Ob tem pa ves čas jasno in konsistentno sporočajmo, kakšna so naša pričakovanja. V primeru kršenja pravil pa se držimo sankcij, ki smo jih napovedali.

S tem sporočamo, da meje glede sprejemljivega vedenja obstajajo. Vsekakor pa je treba razmisliti tudi, katere bitke je vredno biti, katere pa lahko izgubimo.

Uporabni viri na temo vrstniških skupin in vrstniškega pritiska

Na portalu Verywell Family najdete veliko uporabnih prispevkov.

***

Psihologinja Katarina Kocbek je sodelavka ISA instituta.

Reci ne nasilju. Logo. Vir: ISA insititut
image_print
ISA Institut

ISA Institut

Vsebine pripravljajo psihologinje dr. Tina Pirc, mag. Mateja Štirn in Katarina Kocbek.

Prispevki nastajajo v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.

Dodaj komentar

Pomagajte nam

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če vam je všeč, pomagajte, da bomo lahko še naprej ustvarjali kakovostne vsebine. Postanite Časorisov podpornik!

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali pa kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.





Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly cloudy
11°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.